Električna vozila postajajo zaradi vse višjih cen fosilnih goriv, slabih izkoristkov motorjev z notranjim izgorevanjem in vse bolj trajnostno naravnane miselnosti čedalje bolj zanimiva alternativa. Proizvajalci električnih avtomobilov skušajo svoje kupce prepričati predvsem s tem, da je vožnja s takšnimi avtomobili kar nekajkrat cenejša kakor vožnja z običajnimi vozili, ki jih poganjajo fosilna goriva. Med glavne prednosti električnih vozil običajno štejemo še nizke stroške vzdrževanja in možnost, da izberemo primarni vir energije. Električni avto tako postaja za voznike vse bolj zanimiva alternativa, česar se seveda zavedajo tudi proizvajalci električnih vozil. Najbolj drzne napovedi celo predvidevajo, da bo do leta 2020 vsak deseti prodani avtomobil poganjala električna energija.
Tržni vodja na področju električnih vozil želi postati francoski proizvajalec Renault. Glavna težava pri proizvodnji še vedno ostaja cena za akumulator takega vozila.
STROŠKI ZA GORIVO: če porabo električnega avtomobila preračunamo v litre porabljenega bencina, potem tak avto porabi nekje med 2 do 3 litre na 100 km, kar je mnogo manj od povprečnega bencinskega motorja. Če avtomobil polnimo ponoči ali ga polnimo z lastnimi viri energije, na primer s solarnimi celicami, je strošek električnega avtomobila zanemarljiv.
VARSTVO OKOLJA: električni avto je okolju in človeku prijazen avtomobil, ki v okolje ne oddaja strupenih plinov. Povrh vsega je izkoristek električnega vozila kar 4-krat boljši kakor izkoristek vozila na bencinski pogon. Prednost električnega avtomobila je tudi ta, da elektriko lahko pridobivamo iz obnovljivih virov energije (sonce, veter,..).
STROŠKI VZDRŽEVANJA: popravila električnega motorja so redkejša, enostavnejša in cenejša kakor popravila bencinskih ali dizelskih motorjev. Pri vzdrževanju je potrebno zgolj na vsake 50.000 do 100.000 km zamenjati ščetke, ki prevajajo tok. Najdražji del avtomobilov na elektriko so akumulatorji, ki z uporabo izgubljajo kapaciteto. Svinčeni akumulatorji tako zdržijo nekje med 500-600 polnjenj, litijevi pa preko 2000 polnjenj, kar ustreza 200.000 prevoženim kilometrom.
Med največje slabosti električnega avtomobila štejemo doseg, zmogljivost in polnjenje akumulatorja.
DOSEG: največji strošek električnega avta je shranjevanje energije. Ker avtomobila na električni pogon ne moremo opremiti z nekaj tonami litijevih akumulatorjev, s katerimi bi imel avto doseg primerljiv z bencinskim avtomobilom, je glavna slabost električnih avtomobilov omejen doseg. Kljub temu je električen motor zelo učinkovit, kar pomeni, da je doseg takega avtomobila s 40 kg težkimi svinčenimi akumulatorji okoli 100 km, pri tistih z litijevimi akumulatorji pa celo okoli 400 km. Slednji se lahko že primerjajo z avtomobili na fosilna goriva, ki imajo manjše rezervoarje.
ZMOGLJIVOST: težava pri moči je znova povezana z akumulatorji – problem je črpanje energije iz akumulatorja. Majhna kapaciteta akumulatorja pomeni tudi slabše zmogljivosti pri pospeševanju vozila. Akumulatorji lahko krajši čas oddajajo tudi večje vrednosti energije, toda to pomeni tudi znatno povečano porabo.
POLNJENJE AKUMULATORJA: traja dlje časa kakor polnjenje goriva v običajne avtomobile. Svinčeni akumulator se tako lahko polni kar 10 ur, litijev pa okoli 3 ure. V kolikor električni avto uporabljamo predvsem za krajše mestne in medkrajevne vožnje, samo polnjenje ne predstavlja velike težave, v kolikor pa avtomobil želimo uporabljati tudi za večje razdalje, lahko polnjenje pomeni pomembno oviro. Ne glede na to, je avtomobile na elektriko najbolj optimalno polniti skozi noč.
V zadnjih mesecih so tudi slovenski avtomobilski trg preplavili električni avtomobili, katere odslej s subvencijami podpira tudi Eko sklad RS. Letno naj bi se prodalo med 100 in 150 vozil na električni pogon.
Cene avtomobilov, ki jih bo poganjala elektrika, se bodo pri nas s subvencijami Eko sklada gibale nekje med 12 in 32 tisoč evri. Večina proizvajalcev je mnenja, da je največja ovira pri povišanju prodaje tovrstnih vozil še vedno omejen doseg električnega avtomobila.
