Za varnost na cestah smo odgovorni vsi udeleženci v prometu. Pri tem so osnova seveda cestnoprometni predpisi oziroma pravila varne vožnje, ki jih spoznamo vsi, ko opravljamo izpit za vozila. Kljub temu pa številno nesreč na naših cestah kaže na to, da marsikdo, ki sede za volan ali krmilo ne pozna ali ne želi dosledno upoštevati pravil za varno vožnjo. Pri tem so še posebej ranljivi pešci in kolesarji, zadnja leta pa je tudi vse več nesreč, v katerih so udeleženi motoristi. Pogosto bi bilo mogoče marsikatero nesrečo z malo pazljivosti in upoštevanjem pravil varne vožnje tudi preprečiti ter tako zmanjšati število žrtev na naših cestah. Ker varna vožnja lahko pomaga rešiti življenja in pripomore k manjšemu številu prometnih nesreč na naših cestah, smo za vas zbrali nekaj najbolj osnovnih pravil varne vožnje, ki jih moramo poznati in brez izjeme upoštevati vsi udeleženci v prometu.
Vozniki morajo pešcem vselej omogočiti varno prečkanje ceste. Ponekod je to urejeno s svetlobnimi prometnimi znaki ali pa to ureja uradna oseba, drugod morajo biti na to pozorni vozniki sami. Če ob prehodu ceste stoji pešec, mora voznik zavirati in mu omogočiti varen prehod skozi cesto. Pešec lahko na sebe in prečkanje prehoda opozori tako, da visoko dvigne desno roko in počaka, da vozniki zmanjšajo hitrosti ter pred prehodom za pešce ustavijo. Preden pešec prečka prehod se naj dobro prepriča, da je prehod zares prost.
Preden vozilo zapelje na drug vozni pas ali pa spremeni smer vožnje, mora voznik najprej pogledati vzvratna ogledala in tudi preko ramena. S tem prepreči, da bi spregledal kakšno vozilo, ki bi bilo ravno v njegovem mrtvem kotu. Šele, ko se prepriča, da je menjava smeri vožnje varna in s tem ne ogroža drugih vozil, lahko začne zavijati.
Vzvratna vožnja je voznikom dovoljena, a le na kratkih razdaljah. Voznik vedno vozi vzvratno po desni strani. Če mu po istem vozišču pripelje nasproti drugo vozilo, mora voznik ustaviti svojega. Pri vožnji vzvratno mora voznik prižgati varnosten utripalke, podobno kot pri vzvratnem parkiranju ali vzvratnem obračanju. Vožnja vzvratno po celi dolžini ulice ali na daljše razdalje, ni dovoljena.
Ko se voznik vozi za drugim vozilom po istem pasu, mora do tega vozila držati ustrezno razdaljo. Ta razdalja naj ne bi smela biti manjša od razdalje, ki jo pri svoji hitrosti, vozilo prevozi v dveh sekundah. Če je razdalja določena s prometnim znakom, mora voznik upoštevati le tega. Varnostno razdaljo naj bi voznik vselej ocenil tako, da bi mu ta razdalja še vedno omogočila zmanjšanje hitrosti ali zaustavitev vozila, preprečenje trčenja, varno vključitev na izhodiščni prometni pas, itd. Pri tem se je bolje držati pravila, da od viška glava ne boli.
Voznik mora hitrost vožnje vselej prilagoditi razmeram (vremenske razmere, vidljivost, stanju cestišča, tehničnim lastnostim, prometnim razmeram, stanju vozila, vozniškim sposobnostim, itd.). To pomeni, da je potrebno poleg omejitve hitrosti upoštevati tudi dane razmere – tako včasih v naselju, kjer velja omejitev hitrosti 50 km/h, ob hudi megli in zares slabi vidljivosti, voznik po potrebi vozi počasneje. Pomembno je, da je hitrost takšna, da vozniku še vedno omogoča suvereno obvladovanje vozila. Prav tako mora biti voznik pripravljen na morebitne ovire in tudi sposoben vozilo glede na predvidevanja pravočasno zaustaviti.
V naselju je omejitev hitrosti 50 km/h, v območju omejene hitrosti 30 km/h, v območjih za pešce in območjih umirjenega prometa je omejitev 10 km/h, na posameznih cestah ali delih cest v naselju je lahko največja dovoljena hitrost 70 km/h, na cestah zunaj naselij pa 90 km/h. Na hitrih cestah je omejitev za vozila 110 km/h, na avtocesti pa 130 km/h.
Vozila smemo prehitevati samo po levi strani. Po desni strani se sme izjemoma prehitevati, če vozilo zavija levo in je dal zato znak, se primerno razvrstil na vozišču in lahko z gotovostjo sklepamo, da bo zares zavil levo, če gre za več prometnih pasov in se vozilo vozi po prometnem pasu, ki ni skrajno desno ali pa če se vozilo vozi na ploščadi z več pasovi vožnje (npr. pred cestninsko postajo) in ne vozi skrajno desno. Prehitevanje je dovoljeno, če ima vozilo za to dovolj prostora in s prehitevanjem ne ogroža ostalih udeležencev v prometu. Prehitevanje je dovoljeno povsod tam, kjer je črta prekinjena, pri polni črti na cestišču pa je prehitevanje prepovedano. Pri prehitevanju mora voznik to dejanje nujno nakazati, da drugi udeleženci vedo, kaj namerava storiti. Voznik mora prehitevati brez oklevanja, nato pa se čim prej vrniti na izhodiščni vozni pas.
Najpomembneje je, da smo na cestah zbrani in da upoštevamo najbolj osnovna pravila varne vožnje. Za volan ne smemo nikoli sesti pod vplivom alkohola ali drog, prav tako med vožnjo ne telefonirajmo ali celo pišemo sporočil. Poskrbimo za varnost sebe in vseh ostalih, ki se vsak dan podamo na naše ceste.
Preverite tudi, kaj vse mora vsebovati komplet prve pomoči v vašem vozilu!
