Pri nakupu avtomobila je seveda posebno pozornost potrebno nameniti izbiri motorja. Motor je vedno potrebno izbirati glede na naše potrebe – torej glede na to, za kakšno vožnjo bomo uporabljali naše vozilo. Danes se izbira še zdaleč več ne zoži na dilemo bencinski ali dizelski motor, ampak so v igri še električni in hibridni motor. Pri izbiri določenega motorja je pomembno pretehtati vse prednosti in slabosti določenega motorja. Pomembno se je zavedati tudi tega, da mnoge dolgo uveljavljene »resnice« o tem, kdaj izbrati dizla in kdaj bencinski motor, danes ne veljajo več tako 100 % in počez. S prihodom varčnih in izjemno učinkovitih turbobencinskih motorjev so se razlike med »bencinarji« in »dizli« močno zmanjšale, zato je odločitev za slednje danes mogoče upravičiti zgolj s precej več prevoženimi kilometri, da se nakup avtomobila z dizelskim motorjem izplača. To je postalo toliko bolj očitno pri manjših avtomobilih in pri avtomobilih nižjega srednjega razreda. Po drugi strani pa turbodizelski motorji s svojo varčnostjo in učinkovitostjo pomenijo tudi kompleksnejšo sestavo in večjo možnost okvar. To pa turbobencinske motorje iz vidika stroškov približa dizelskim. Da je dilema še večja, so danes na voljo še električni in hibridni motorji, ki že dolgo niso več eksotika, ampak vsakdanja realnost.
Zanje se je smiselno odločiti, če kupujemo avtomobil nižjega srednjega in srednjega razreda ali pa mestnega malčka, s katerimi na leto ne bomo prevozili preko 20.000 km. Današnji turbobencinski motorji imajo majhno porabo, so cenejši in primernejši za kratke razdalje. Takšni motorji se hitreje ogrejejo in pomenijo manjšo obrabo materialov. V teh motorjih ni filtra trdih delcev (DPF), ki je vgrajen v novejših dizelskih motorjih, kateri za regeneracijo potrebuje neprekinjene daljše vožnje in ogretost. Mestna vožnja ali krajše relacije tako lahko za dizelske motorje s tovrstnim filtrom pomenita drage in pogoste težave. Dizelska vozila s tovrstnim filtrom terjajo tudi dražje motorno olje. Bencinski motorji so običajno tudi manj glasni in lepše predejo.
Običajno so dizelski motorji glasnejši in pomenijo tudi višje stroške registracije ter vzdrževanja. Dizelski motorji niso primerni za kratke in mestne vožnje, saj za doseganje delovne temperature potrebujejo več časa. Nakup takega motorja naj bi bil smiseln, v kolikor na leto prevozimo preko 20.000 km in če je razlika v povprečni porabi med enakim bencinskim in dizelskim motorjem večja kot 1,5 l. V kolikor kupujemo večje karavane, enoprostorce, dostavnike ali limuzine je dizel stroškovno boljša izbira – seveda pod pogojem, da se z avtomobilom ne bomo vozili samo po mestu, saj to lahko pomeni težave s filtrom trdih delcev.
Novi, turbobencinski motorji imajo večji navor, zato je razlika med slogom vožnje med bencinarji in dizli manjša kot v preteklosti. Vendarle pa je dizel vedno boljša izbira, ko gre za potniška kombinirana vozila, večje enoprostorce, terence, SUV-e, avtomobile, s katerimi želimo vleči prikolico, ipd.
Gre za kombinacijo bencinskega ali dizelskega motorja z elektromotorjem. Obstaja več vrst hibridnih vozil: navadni hibrid, priključni (plug-in) hibrid, hibrid, kjer je bencinski/dizelski motor le generator elektrike, ipd. Navaden hibrid ima bencinski ali dizelski motor in elektromotor. Baterije tega vozila se polnijo med zaviranjem in vožnjo navzdol. Ker se lahko shrani le omejena količina električne energije, električni pogon deluje le do neke hitrosti in kot pomoč pri pospeševanju ter speljevanju. Priključni hibrid ima zmogljivejšo baterijo od navadnega, katero se lahko polni iz električnega omrežja. To pomeni, da se bencinski ali dizelski motor vklopi le ob potrebi, sicer pa lahko tak hibrid deluje kot popolnoma električen avtomobil. Danes je na trgu precej hibridnih avtomobilov, ki niso bistveno dražji od dizelskih motorjev, po drugi strani pa ob določenih načinih uporabe lahko pomenijo prihranek pri porabi. Prednost takih vozil je seveda tudi njihova ekološka naravnanost.
Električni motorji se počasi prebijajo na avtomobilski trg, še vedno pa je njihova uporaba omejena. Največji izziv je doseg, saj so električna vozila povečini še vedno najbolj primerna zgolj za mestno in primestno vožnjo. Večje razdalje od voznika terjajo skrbno načrtovanje polnjenj in postankov. Prav tako to pomeni manj gretja pozimi in hlajenja poleti, če želimo, da motor zdrži čim dlje. Električni motorji danes še vedno pomenijo tudi veliko pozornost, kako vozimo in koliko električne energije porabljamo. Električni avtomobili so tudi relativno dragi (kljub subvenciji), še posebej, če skušamo preračunati, v koliko časa se nam investicija lahko povrne. Problem je tudi obraba baterije, ki predstavlja zelo velik strošek. Je pa električni motor ekološko najboljša alternativa, ki bo v prihodnjih letih verjetno postala tudi ekonomsko zanimivejša.